Poročilo o kolesarskem taboru potepinov v Logatcu
od 21. do 24. junija 2025
Poročilo je še v delu, se dopolnjuje in popravlja
Tukaj so zbrani (in se še zbirajo) podatki in vtisi z letošnjega kolesarskega tabora potepinov “Logatec 2025".
Srce tabora je je bilo v kampu Vitez ob potoku Logaščica pri starem gradu ob Tržaški cesti v Logatcu. Ker kamp nima sob za prenočevanje, smo prebivali tukaj samo tisti, ki smo imelii s seboj šotor (oba Jožeta, dva Mirota, Jasna in Rudi) ali mobilno spalnico na prikolici kolesa (Jakob in Milan).
Večina si je uredila prenočevanje vsak po svoje v Logatcu ali okolici, nekateri 'ljubljančani' pa so se vozili spat kar domov z vlakom ali s kolesi.
Kje smo počivali ponoči?
V šotorih v kampu Vitez (6), v gostišču Medved v Zaplani (Ana in Nenad), v gostišču Jankovič (Lidija, Damjana, Tomaž, Zvonko, Peter, Stane), v vili Tollazi (Seka, Peter, Stanko), in doma v Ljubljani (Jožica, Marina, Lidija, Peter), ....
Katere znamenitosti Notranjske smo posamično ali v skupinah v dneh tabora obiskali?
Planinsko polje, grad Haasberg, Rakov Škocjan (veliki naravni most), Cerkniško jezero, Hotedršica (Tomažinov mlin, zbirka starih predmetov, črna kuhinja, zemljanke), ...
Vsak večer in zjutraj smo se ponovno zbrali v kampu, si izmenjali vtise, povedali zgode in nezgode dneva, se dogovarjali kam bo kdo krenil naslednji dan. Sami veseli obrazi.
Če Največ zaslug za izbiro tabora v Logatcu imajo Jakec, Marina, Joźica in Tomaž, ki so si grajski park že prej ogledali in zaključili, da je primerno izhodišče za odkrivanje tega dela Notranjske.
Povzetek
Na kolesarskem taboru se nas je zbralo devetindvajset, večina že v tretjem življenjskem obdobju. Pisana družba imen: Jožica, Marina, dva Mirota, dve Lidiji, dva Jožeta, Jakob, Jasna, Ana, Nenad, Damjana, Tomaž, Seka, Stanko, Stane, Smiljan, Jane, Janez, Zvonko, Bojan, Milica, Peter, Rudi, Milan, Olga, Anda, in Pika. Zadnje tri so prišle samo na obisk in obijanja spominov.
Do Logatca smo se eni pripeljali z vlakom drugi pa kar od doma s kolesom. Na vlakih je bila ob začetku turistične sezone za prevoz koles velika gneča, a smo uspeli priti na dogovorjen kraj. Videli smo različne tipe koles, večina s pomožnim električnim motorjem za lažje premagovanje vzpetin. Le dva sva imela kolesi brez elektrike.Videli smo tudi leźeče dvokolo in pet trciklov.
Vreme nam je bilo vse štiri dni naklonjeno in je vsakdo lahko obiskal kraje, ki si jih je źelel ogledati.
Spisek dosedanjih udeležencev kolesarskih potepanj 1985 - 2025
Nek slik s snidenja v kampu Vitez
Kamp Vitez je ob potoku Logaščica
Park Vitez - kuhanje, lenarjenje
Juh
Park Vitez, spanje v šotorih.
Zbiramo se
Park Vitez - priprava potepinov za skupinsko sliko
h
Nikamor se nam ne mudí.
Zapisal Jože Marolt
30.6.2025 > 74.380
……………………………………………………………………………………………
Prispevki in vtisi udeležencev.
Tudi ti lahko pošlješ kakšno prigodo.
Jožica iz Ljubljane je zapisala:
POTEPINI 2025
1. dan, 21.6.2025:
6 ljubljanskih Potepinov (Tomaž, Damjana, Marina, Janez, Bojan in jaz) se nas je ob 10. uri zbralo na parkirišču pri Dolgem mostu, od koder smo kolesarili najprej ob glavni cesti do Loga, nato pa zavili na kolesarko pot po nekdanji enotirni železnici do Vrhnike, nadaljevali do Stare Vrhnike, kjer smo se ustavili na domačiji Tomaževega glasbenega kolega Dejana, ki je potešil našo žejo, saj je vročina že krepko pripekala. Dejan nas je pospremil do
t.i. tankovske ceste in nato smo nadaljevali do Logatca po regionalni cesti, do letošnjega
tabora Potepinov 2025 v Grajskem parku Vitez. Po veselem snidenju in druženju, smo se 4 proti večeru s kolesi vrnili v Ljubljano (na vlaku namreč ni bilo prostora), ostali pa so taborili v tem parku, ali pa so bili nastanjeni v bližnjih turističnih sobah. Naredili smo preko 70 km.
2. dan, 22.6.2025:
Milica, Lidija in jaz smo se ob 8.uri zapeljali z vlakom iz 93. tira iz Ljubljane do Logatca, ob 9. uri smo bili že v taboru grajskega parka Vitez, kjer smo naredili gasilsko slikanje in se dogovorili za današnje kolesarjenje. Moja 10-članska skupina je ubrala pot proti Planinskemu polju, mimo Kalc, Grčarevca, Planine, do ruševin gradu Haasberg iz 18. st., ki je bil nekdaj najlepši baročni dvorec v Sloveniji in stoji nad sotesko reke Unice. Le-ta je bil uničen v požaru leta 1944, takrat jo je najbolje odnesla le grajska štala, ki se nahaja v neposredni bližini, na drugi strani ceste (danes del Škratove deželice).
Nadaljevali smo do Rakovega Škocjana, ki je razglašen za mednarodno pomembno mokrišče, s številnimi izviri in ponori, s ponikalnico reke Rak, ruševine cerkve sv. Kancijana, mimo Velikega in malega naravnega mostu. Gostišče še ni bilo odprto, zato smo za osvežitev s pijačo nadaljevali do Cerknice. Nato smo 3 nadaljevale proti Rakeku in šle na vlak za Ljubljano. (cca 40 km)
3. dan, 23.6.2025:
Ob 8. uri z vlakom iz Ljubljane do Logatca (Marina, Lidija, Peter, jaz), skupinsko slikanje v parku Vitez, plan današnjega kolesarjenja. Moja 9-članska skupina je zavila proti Žibršem in Hotedršici. Še v Logatcu smo si najprej ogledali Erikov ribnik z ogromnimi ribami (ščukami), nato pa se povzpeli na Žibrše, sredi prijetnega notranjskega hribovja, do Šenčurjevega vrha, 725 m, imeli počitek Pr'Tumlet, kjer nam je prijazna gospodinja pripovedovala zgodbe kraja. Nato smo se po strmi makedamski poti spustili v dolino in Hotedršico, kjer smo se ustavili ob c. sv. Janeza Kerstnika, ki je obdana s t.i. Plečnikovimi stopnicami. Prijazna domačinka, ki sicer tudi vodi skupine po znamenitostih kraja, nam je na kratko opisala kraj in nas povabila, da si jih ogledamo ob kaki drugi priložnosti, ker je bilo tokrat prvič prevroče, drugič pa je morala nujno v Logatec. Sami smo si šli ogledat Tomažinov mlin, ki je razglašen za spomenik državnega pomena in je edini ohranjen še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom.
Posebnost tega mlina je, da so mlinska kolesa nameščena v breznu pod zemeljsko površino.
Kosilo smo si privoščili v gostilni Žakelj na Kalcah.
Tudi tokrat smo morale v Ljubljano kolesarit, ker je bil vlak IC previsok in nanj nismo mogle z našimi kolesi. (cca 70 km)
Zaradi neodložljivih obveznosti se zadnjega 4. dneva nisem mogla udeležiti.
Jožica
