2018: od Dunaja do Rima

Od Dunaja do Rima 2018

Udeleženci

Zvonko Flandija
Marina Kovač
Miro Petrič
Špela Ahačič
Tomaž Mancini
Zdenka Auer
Miro Breg
Jasna Petrič
Andrej Šlegl
Jožica Ćrnigoj
Alenka Pucelj
Jakob Razpet
Vida Tomše
Pika Trpin
Peter Vergles
Damjana Mancini





Poročilo o kolesarskem potepanju od Dunaja do Rima 2018 je še v pripravi. Če ima kdo še kakšno sliko ali svoje spomine, naj jih pošlje, da jih tukaj objavimo.



Te slike je poslala Marina:










Marina Kovač se spominja:

V soboto 23.junija se nas je na ljubljanski železniški postaji zbralo devet kolesarjev: Špela, Peter, Jožica, Alenka, Albert, Tomaž in Damjana, Pika in jaz. Naložili smo kolesa in se z vlakom zapeljali v Zidani most, kjer se nam je pridružila še Vida iz Krške vasi.
Naše kolesarsko popotovanje nas je peljalo naprej proti Sevnici, kje smo si privoščili »Melanijino torto«. Bila je dobra. Nadaljevali smo pot proti Krškem. V Krško nas je skupaj prispelo 22. Nekateri so se odločili za vzpon v vasico Dunaj nad Krškim (uradno izhodišče), jaz pa sem se zaradi slabega počutja - bolečin v grlu in nahoda - odločila pridružiti skupini, ki je obiskala mestni park z obeležji znanih Slovencev, ki do tam bivali nekoč bivali in ustvarjali: Josipina Hočevar, Janeza Vajkard Valvazor, Janez Mencinger in drugi. Vida se je odločila našo skupino povabiti domov, saj se njeno popotovanje zaradi obveznosti moralo končati. Sporočila je to domov svojemu možu, kupili smo meso in gospod pa je med tem prijazno zakuril žar. Peljala nas je še na ogled brežiškega jeza, medtem pa je bila že pripravljena naša večerja. Res smo se imeli zelo lepo. Špela, Pika in jaz smo spale v bivši otroški sobi, Peter in Albert pa v dnevni. 
Lepo smo se zahvalili prijaznima gostiteljema in nadaljevali pot proti Kostanjevici na Krki, Šentjerneju ter Stodičam. Ustavili smo v okrepčevalnici Prepih, kjer je večina kolesarjev naročila kosilo, sama pa sem se pridružila Jasni in Miru, saj sem imela seboj še precej hrane. Nadaljevali smo z vzponom na Vahto (616m n.v.) in čudovitim spustom v Jugorje kjer smo videli Tofovo brajdo iz leta 2014. 
Nadaljevali smo pot v Radovico in se v »Šoli za bistre buče » od srca nasmejali, saj smo se preselili v šolsko leto 1957-1958 in na koncu prejeli tudi spričevala. Bilo nas je 17. Pot smo nadaljevali proti Metliki in Podzemlju, kje smo v kampu tudi prespali.
Naslednje jutro smo nadaljevali pot proti Rimu in v Žuniče. Slikala sem kraj Vrhovci, kjer mi je ena skupina ušla. Vedela sem, da je ena skupina še zadaj. Naveličala sem čakanja in zato sama vozila do Vinice. Ko sem prišla do svoje pizze, so oni že odšli.
Sama sem nadaljevala pot še do Črnomlja, kjer sem se srečala z Zvonkom , Tonetom in Petrom. Tone je 3km iz Semiča našel prenočišče za 9 potepinov, ki smo prišli skoraj v mraku. Čudovito poslopje, neverjetno prijazno osebje in krasna soba, ter neverjetno dober zajtrk. Tu smo prespali: Miro Breg, Zvonko, Albert, Jožica, Alenka, Špela, Peter iz Maribora, Tone in jaz. 
Zjutraj nas je prišel pozdravit še lastnik. Izredno prijazen. Skupina , ki se je odločila odpeljati čez Žužemberk v Ljubljano in Mariborčani, ki so šli v Zidani most je odšla, sama pa sem ostala na Kalski domačiji še nekaj časa. Z Zdenko , Jasno in Mirjo smo sklenile, da gremo čez Uršna Sela v Novo mesto. To je bil super del poti, še vreme nam je bilo naklonjeno. Uspešno sem zamudila vlak, tako, da sem prispela v Ljubljano šele nekaj pred 24 uro, prijetno utrujena a zadovoljna.

Miro in Jasna sta šla po tej poti:

1. dan Zidani Most-Šentjernej, večina od dvaindvajsetih, razen šestih, ki so šli prespat k Vidi v Brežice, 67 km (kdo je bil tam ve Marina)
2. dan Šentjernej – Podzemelj, spalo nas je šest, ostali so šli drugam spat, 60 km
3. dan Podzemelj-Kvasica, nekaj časa mi trije z Marino, potem je ona šla po slovenski strani do Vinice in spala drugje, 56 km
4. dan Kvasica-Lešnica. Do Semiča sama, tam sva se dobila z Marino in Zdenko. Zdenko smo dali na vlak v Novem Mestu, 51 km
5. dan Lešnica-Brežice, Jasna, Zdenka in jaz, 48 km

Miro Petrič
je pripravil zbirko slik, ki si jih lahko ogledaš na tej povezavi:


se nadaljuje ...

Takšno je bilo vabilo
na kolesarsko potepanje

od Dunaja do Rima

od 23. do 26. junija 2018 (od sobote do torka)



V soboto, 23. junija 2018 bomo potepanje pričeli na železniški postaji v Zidanem mostu.
Vlak odpelje iz Maribora ob 6:55, s Pragerskega ob 7:15, iz  Celja ob 7:57 in prispe v Zidani most ob 8:21 
Iz Ljubljane krene vlak (RG 1608) proti Zidanemu mostu ob 7:30 kamor pripelje ob 8:25.

Za vrnitev (predvidoma v torek iz Zidanega mosta) pa je tako:
za Štajerce je najprimernejši vlak, ki ima tovorni vagon za kolesa. Ta krene iz Ljubljane ob 17:25 in se ustavi v Zidanem mostu ob 18:23 ter prispe v Maribor ob 19:47.
Proti Ljubljani pa krene vlak (MV 246)  iz Zidanega mosta ob 15:34 in prispe v prestolnico ob 16:30.

Pot bo dolga približno 260 km.
Kjerkoli bo možno, se bomo držali stranskih, včasih tudi makadamskih poti. Potovali bomo počasi, odvisno od razpoloženja, zmogljivosti in vremena. Iz varnostnih in kondicijskih razlogov se bodo samodejno oblikovale manjše skupine, ki bodo tempo prilagajale svojim močem, Kje bomo prenočili? Še ne vemo. Za streho nad glavo bomo zaprosili pri dobrih ljudeh, ki so voljni pomagati popotnikom. Za morebitne spremembe poti se bomo odločali sproti. Opozorilo za novince: udobja ne pričakujte, kajti potem boste morda razočarani, ker ne bo tako kot ste si zamišljali. Nič ni vnaprej organizirano, saj ne vemo, kakšno bo vreme in kako daleč bomo uspeli dnevno prikolesariti.
Se že veselimo srečanja z vami!
Traso za letošnje kolesarjenje  smo pripravili Miro, Jože in Miro.

Priporočamo naslednjo opremo:
  • kolo (treking, gorsko ali trikolesno) s torbami, pribor za krpanje zračnic, tlačilko, vzvratno ogledalo
  • rezervno perilo, pelerino, kopalke, suho hrano, čutarico, nož, žepno svetilko,
  • osebno izkaznico, zdravstveno izkaznico, komplet prve pomoči, zemljevid,
  • spalno vrečo (spanje tudi na prostem!), čelado,
  • lahko tudi šotor, mobilni telefon, fotoaparat, daljnogled …

VOZIMO NA LASTNO ODGOVORNOST!
IZDATKI: Vsak pokrije svoje izdatke (prevoz, hrana, prenočišče…)
Prijave niso potrebne, kdor pride, pride.

Pojasnila:
Miro Petrič    041 950 096   miro.epf@uni-mb.si
Jože Marolt   041 202 243   jmarolt@gmail.com 
Miro Breg     031 482 199   miro.breg@gmail.com



Splošna smer: 
Zidani most - Sevnica - Krško - Dunaj - Senuše - Straža pri Raki - Šentjernej - Stopiče - Jugorje - Radovica (OŠ Brihtna buča) - Metlika - Podzemelj - Žuniči - Rim - Vinica - Črnomelj - Črmošnjice - Žužemberk - Trebnje - Radeče - Zidani most.


Priporočamo nabavo zemljevida tega območja. Ker večinoma ne bomo potovali skupaj, se sami poučite o zanimivostih na predvideni poti.

Pričujoča pot je samo približek. Če bo potrebno, se bomo prilagajali vremenu, pot pa sproti spreminjali. Ni nujno, da jo prevozite v celoti, lahko jo končate prej ali pa jo po svoje podaljšate. Za prestop meje s Hrvaško potrebujete veljaven osebni dokument, osebno izkaznico ali potni list. 



Od Dunaja do Rima 


Tri desetletja kolesarjenja


30 let potepanj s kolesi

Predstavitev potepinov  v Mariboru
Toti DCA 


Toti DCA Maribor

V torek, 8. maja 2018 smo imeli v prostorih Totega DCA na Gorkega ulici 34 na Taboru predstavitev tridesetletnega potepanja s kolesi. Prostor za srečanje nam je omogočil Toti DCA (dnevni center aktivnosti). Vodja centra Marjan Holc je pozdravil vse navzoče in najavil pripovedovalce. Na predstavitev je prišlo je okoli štirideset radovednežev, da bi na novo slišali prigode drugih ali obudili svoje spomine iz preteklih let. 



Jože Marolt je v uvodu povedal nekaj besed o začetkih teh potepanj v neznano. Po uspešno opravljeni poti po Dolenjskem (1985), smo nadaljevali z večdnevnimi potepi vsako leto. Kako je bila v začetku udeležba skromna, le po dva ali trije smo iskali smeri po brezpotjih. Dokler nas je bilo malo, smo se držali skupaj. Iz nepojasnjenih razlogov so skupine klub opozorilom, da ne vemo točno kam gremo, kje in kako bomo prenočili, z leti postajale vse večje. Dekleta in fantje, mladi in stari, taki s kondicijo ali brez nje. Vsakoletno potepanje začnemo na dogovorjenem mestu in svetujemo naj kolesari vsak po svojih zmožnostih, v ustrezni skupinici ali sam. Zvečer se bomo po predvideni poti že kje dobili (ali pa tudi ne :)). 



Zvonko Flandija je veteran naših potepanj po brezpotjih že od leta 1989, ko smo s kolesi rinili na Porezen. V tistih časih še ni bilo gorskih kolesarjev in oskrbnik koče ni mogel verjeti svojim očem, ko nas je zagledal in videl, kako rinemo otovorjena kolesa po stezici proti koči. Zvonkovo pripovedovanje je bilo prepleteno s šalami in zanimivimi prigodami s prvih potepov po Gorenjskem, Porabju in Pomurju. Iz vsakega povedanega dogodka pa smo si poslušaci utrdili prepričanje, da so ljudje, posebno na podeželju, gostoljubni in prijazni. 





Miro Petrič se nam je prvič priključil na potepu čez Kras 1994. Čudno se mu je zdelo, da potujemo več dni po neki nenatančno začrtani poti in sploh ne vemo, kje bomo spali. Pa se ga je tak način potovanja prijel in je postal eden izmed glavnih načrtovalcev kasnejših potepanj. Danes je podrobneje razložil kako smo potovali čez Kras in drugih poteh, nanizal je dosti zanimivih detajlov o medsebojni pomoči, prijaznih ljudeh in lepotah odmaknjenih krajev, kamor se z avtom sploh ne more priti. 



Marko Kabaj je ljubitelj potovanj na različne načine, peš, s smučmi, kolesom ali vlakom. Prvič je bil z nami s kolesom v Reziji 2001. Tokrat pa nam je s slikami prikazal, kako se da potovati tudi drugače. Že naslov Drava 2000 nam da misliti, da gre morda za potovanje s čolni. Prisluhnili smo njegovi pripovedi kako se je nekaj potepinov odločilo, da gredo na pot  tudi po vodi. Res ga je bilo zanimivo poslušati, kako smo nekaj dni veslali po Dravi od Dravograda do Ormoža. 




  


Rihard Kovačič - Riki je povedal, kako smo potovali leta 2002 na otok Krk. Prevozili smo dolgo pot od Zidanega mosta čez Mokronog, Belo Krajino, Delnice in Fužine do mostu, ki pelje na otok. Zaradi neurja in močne burje nas hrvaška policija ni pustila čez, saj bi nas odpihnilo v morje. Prespali smo kar pod mostom in ko se je zvedrilo, smo se obrnili proti Reki in se v Ilirski Bistrici vkrcali na vlak. 





Miro Breg je bil kolesarski popotnik že prej. Skoraj ne najdeš kraja v Sloveniji, kjer še on ni bil. Prvič se nam je pridružil na poti v Rezijo 2001. Tukaj se je prvič izkazalo, da tako velike skupine ni moč držati skupaj. Na Nevejskem prevalu je ena skupina "pobegnila" v Italijo in smo se šele naslednji dan sešli z njimi in zvedeli, kako so se znašli. Miro je potem postal nepogrešljiv tvorec naslednjih potepanj. Kot turistični vodnik po Mariboru ve dosti o krajih, skozi katere kolesarimo. Danes nam je v sliki in besedi razložil, kako je potekalo kolesarjenje po Porečanki 2012 od Trsta do Poreča. 






Jakob Razpet je s svojim doma dodelanim triciklom s prikolico posebnež, ki se nam je prvič pridružil na poti na Gorenjsko 2011. Takrat smo njegovemu oklepniku rekli "patria", kasneje ga je še predelal, mu dodal streho, sedaj ga sam imenuje "čičko".  S seboj vozi vse, kar potrebuje za pot in bivanje v naravi, tudi posteljo in kuhinjo. S tristodvajsetimi prestavami zmore premagati še tako hud klanec. Tokrat nam je pripovedoval, kako je kolesaril s potepini po poteh Pesnice in Ščavnice 2017. V Ljubljano se je vrnil zopet kar s triciklom.  Zanimivo je tudi, kako je prispel na zborno mesto v Maribor. Krenil je nekaj dni prej po "bližnjici" iz Ljubljane preko Velenja in Dravograda in ni zamudil niti minute!

****


Za popestritev predavanja sta poskrbela Jasna in Miro, ki sta prinesla nekaj prigrizkov, slaščic in pijače, da so se poslušalci med kratkim odmorom malo pretegnili in poklepetali.
Na koncu so bili mnogi radovedni, kam gremo letos na junijski potep.
Odgovor: Od Dunaja do Rima. Ne ustrašite se! Dunaj je naselje blizu Krškega, Rim pa je onkraj Kolpe blizu Bele Krajine. Podrobnejši predlog (zemljevid) poti bo objavljen v kratkem na spletu https://potepini.blogspot.si

Konec