Potepini Ravno polje 2924 - pročilo

 RAVNO POLJE 2024 - POROČILO JE V DELU.


Poročilo o kolesarskem taboru  RAVNO POLJE 2024


Kolesarski tabor  Ravno polje 2024 je za nami. Bazo tabora smo imeli v Miklavžu pri Mariboru. Tridnevno bivanje in druženje v gostišču Akacijev izvir je bilo idealno izhodišče za vsakodnevno kolesarjenje in odkrivanje lepot Dravskega polja in Slovenskih goric. Gostitelj Vinko Vauhnik nas je razvajal z udobnimi ležišči. je pa tudi dober kuhar.

Tabora so se udeležili dosedanji stari potepini, pridružilo se je tudi nekaj novih. Vsega skupaj nas je bilo šestindvajset:
Ana in Nenad Bartol iz Hoč, Albert Kolar iz Solčave, Cvetka Golob iz Maribora, Damjana in Tomaž Mancini iz Ljubljane, Jakob Razpet iz Ljubljane, Jasna in Miro Petrič iz Hoč, Jožica Černigoj iz Ljubljane,  Jože Mavrič iz Radizela, Jože Marolt iz Maribora, Lidija Hintereger iz Mari  bora, Miro Breg iz Maribora, Matjaž Ljubič iz Ljubljane, Peter Vergles iz Ljubljane, Dobrila-Seka in Stanko Kokol iz Brežic, Vida Tomše iz Krške vasi, Zvonko Flandija iz Kamnice, Tone Ertl iz Hoč, Lidija, Ljubica in Jana iz Ljubljane






Tukaj je nekaj vtisov udeležencev tabora


Jožica je tako povedala: 

POTEPINI 2024

Letošnji tabor Potepinov se je odvijal v Akacijevem izviru v Miklavžu na Dravskem polju od 22. do 25. junija 2024. Udeležilo se nas je 25. 

Iz Ljubljane do Maribora se nas je skupaj z vlakom odpeljalo 6  (Albert, Jana, Jožica, Lidija, Ljubica, Marina), 2 (Damjana in Tomaž) sta pripotovala z osebnim avtom, 2 (Matjaž in Peter) pa posebej z drugim vlakom, njima so se v Zidanem mostu pridružili 3 Brežičani (Seka, Stanko, Vida).

Na mariborski ŽP so nas pričakali prijazni Mariborčani. Ob lokomotivi smo naredili prvo gasilsko fotografijo, nato pa nas je Miro Breg popeljal na panoramski ogled Maribora: 3 ribnikov, nekaj trgov (Maistrov trg, Trg svobode, Mestni trg), stadiona Ljudski vrt, Lent, Hišo stare trte z muzejem, preko mosta na drugo stran Drave do restavracije Črni baron, kjer smo imeli kosilo. Nato smo se zapeljali v Miklavž do baze v Akacijevem izviru, kjer je sledilo srečanje z legendo in duhovnim vodjem Potepinov Jožetom Maroltom in še nekaj Mariborčani. S pijačo dobrodošlice nas je pogostil prijazni Vinko Vauhnik, lastnik apartmajev Akacijev izvir. Sledila je nastanitev, nato pa druženje s pogostitvijo Vinka s pleskavico in čevapčiči.

Za 2. dan je program za kolesarjenje po Dravskem polju pripravil Tone E. Najprej smo se zapeljali do Rimske gomile, mimo ostanka (dimnik) gradu Ravno polje iz 17.st., do Term Ptuj (kavica), slikanje skozi krog na venduto gradu, vožnja po mestu Ptuj, ki  je nadvse zanimivo in skrivnostno mesto z najstarejšo zgodovino v Sloveniji, postanek ob Orfejevem spomeniku, Mestnem stolpu, Minioritskem samostanu, sledilo je kosilo v restavraciji De Poncho, nato vožnja do Potepinke (mladoporočenke) Cvetke na Mestnem vrhu št. 90, hiške Herbestein, kjer nas je postregla s catering v samokolnici pripeljanega hladnega piva in soka. Dva Potepina sta malo zaostala in zato »zalutala« ter se predčasno spustila v dolino, zato ju je moral skrbni Tone iska , da ju je pripeljal nazaj v skupino. Nato smo zapeljali do gradu Vurberk, se dvignili na Zavrh in na Maistrov stolp ter si ogledali Muzej v hiši notarja Frana Stupice, prijatelja Maistra, kjer je večkrat počitnikoval Maister z ženo. Nato smo se vrnili v Akacijev izvir, kjer nas je že čakala hobotnica, pečena izpod peke, ki nam jo je zelo okusno pripravil lastnik Vinko. Postregel nam je v slikovitem predpasniku.

3. dan smo najprej imeli uradno fotografiranje, nato sta nas Miro B. in Tone E.  popeljala mimo nesrečne MAGNE in mariborskega letališča do Kmetije Hecl v Orehovi vasi, kjer so nam degustirali njihove sire in jogurte. Sledili so Rački ribniki, Ptujska gora in Kidričevo, kjer smo se ustavili ob Tovarni aluminija Talum, v bližnji restavraciji imeli kosilo in se potem vrnili v tabor. Sledila je večerja iz potovalnih torb in gledanje nogometne tekme med Hrvaško in Italijo, ki je odločila, da je Slovenija šla NAPREJ.


4. dan smo se v Akacijevemu izviru poslovili od večine Mariborčanov, posebej toplo od Jožeta Marolta in prijaznega lastnika Vinka. 2 Ljubljančana in 3  Brežičani so od tam šli proti Celju, 11 pa proti Mariboru. Posebej sta kolesarila 2, za ostale pa je predvsem skrbela Lidija. Na začetku je bil z nami še Miro B., ki pa se je sredi poti od nas poslovil. Najprej smo pospremili Marino proti ŽP, se ob kavi na Lentu od nje poslovili, Zvonko pa jo je pospremil na vlak in ko se je vrnil, smo odkolesarili proti Mariborskem otoku, veslaškem centru v Bresternici, vozili skozi Krajinski park in na Mariborsko jezero (kosilo v restavraciji Sidro), ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave zaradi HE Mariborski otok. Zvonko nas je na koncu povabil v svoje »kraljestvo« v Kamnici, kjer nas je prijazno sprejela njegova soproga Gabriela. Z Lidijo sta nas pospremila na ŽP, dva pa sta se vrnila v Akacijev izvir, kjer sta imela avto. Ob 15.35 smo se vkrcali na vlak in se odpeljali v Ljubljano z bogatimi in zelo lepimi vtisi. 




Tomaž pa se spominja:

Zdravo, Jože!

Moja ocena skupnega števila potepinov se suče okoli 27 oseb. Eni so bili na zbornem mestu v Miklavžu le en dan, drugi so prišli kak dan kasneje ali so prej odšli. Vseh pa mogoče sploh nisem videl. Midva sva vozila z Mirom Bregom in menda 12 sopotniki. Miro nas je vodil kot profesionalni vodnik, nam vse pomembne oglede komentiral in bilo je res super. Mogoče bi se jaz ustavil še pri kakšni infotabli več, zato je razumljivo težko skupaj držati vse udeležence. Videli smo stvari, o katerih jaz nisem vedel, da obstajajo, npr. Rački ribniki ali pa grad v Račah in bogata etnološka zbirka, ki me je tako navdušila, da sem isti teden (ko sem šel 30.6. z avtom v Šalovce) Grilovo etnološko zbirko "obogatil" z italijanskim bajonetom iz 2. sv. vojne, ki je na novo življenje čakal v moji škatli z orodjem celih 60 let.
Imam pa eno pripombo: Skupina, v kateri so kolesarji, ki ne poznajo lokalnih poti, bi morala na spornih križiščih počakati zadnjega. Na Mestem vrhu, kamor smo šli k naši znanki Cvetki G., je bila Damjana zadnja. Jaz sem jo seveda na križišču štirih cest čakal, medtem so ostali "divjali dalje" a nisva vedela kam. Vprašala sva pri prvi hiši in so naju na žalost napotili na napačno pot. No, kasneje smo se le sestali s pomočjo telefonskih klicev. Še dobro, da imamo te naprave. Sicer pa, je bilo letošnje potepanje uspešno, brez defektov in padcev, kolikor vem. Še vreme nam je služilo. Toliko od mene in Damjane.
LP
Tomaž



Matjaž:

Dragi Jože,

najprej se ti moram zahvaliti za letošnjo turo. Bil si dober organizator in baza z Vinkom je bila odlična.
Letos smo s prijatelji bivali v Spodnjih Hočah, Miklavška 25. Tam smo bili Seka Dobrila Lorenci, Vida Tomše, Stanko Kokal, Peter Vergles in Matjaž Ljubič. Do Akacijevega Izvira smo imeli 3 km. 
Prvi dan je Peter popeljal skupino v Ruše (pot ti bo Peter opisal). Drugi dan pa smo šli Darko Ribarič, Peter Vergles in Matjaž Ljubič iz Hoč preko Koroškega mostu in Bresternice čez Šober na Gaj. Po okrepčilu smo pot nadaljevali v Jurij, kjer so nam pri Ribaričih spet privezali dušice. Pot smo nadaljevali v Špičnik, kjer smo si pri Dreisibnerju ogledali cestni srček. Pot smo nadaljevali po avstrijski strani do Špilj in se preko Šentilja vrnili v Kungoto in pri Fifoltu použili vampe. Pot do Akacijevega izvira nam je skupaj vzela 90 km.ra
Zadnji dan 25. junija pa smo se iz Hoč odpravili do Celja. Vozili smo preko Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Frankolovega in  Vojnika okoli 60 km do Celjske železniške postaje. Na vožnji smo bili Seka Dobrila Lorenci, Vida Tomše, Stanko Kokal, Peter Vergles in Matjaž Ljubič. Omeniti moram še imenitno kosilo v Gostilni Turist v Frankolovem. Pet nas je jedlo tri kosila, pa je še veliko ostalo.
Posebna značilnost letošnjega druženja je bilo lepo vreme (brez dežja) in odlična družba.
Pozdravljen, Matjaž
 
 

 
OBVESTILO

Zaradi bolezni sem prenehal urejati spletno stran https://potepini.blogspot.com ki zajema obdobje od začetka 1985 do 2024 (število ogledov 71.555).
Če imate pri sebi še kakšno slikico ali kratek opis z letošnjega tabora mi jo pošljite.


 Odslej si boste lahko ogledovali kolesarske pripetljaje na strani, ki jo ureja Miro Petrič:


Predloge za kolesarjenje potepinov v letu 2025 zbirajo Miro Petrič, Miro Breg in Albert Kolar.

Tudi jaz sem radoveden kam bi jo mahnili. Druženje z vami mi je v veliko veselje.

Jože Marolt 


Srečno 2025!