30 let potepanj s kolesi
Predstavitev potepinov v Mariboru
Toti DCA
Toti DCA
 |
| Toti DCA Maribor |
V torek, 8. maja 2018 smo imeli v prostorih Totega DCA na Gorkega ulici 34 na Taboru predstavitev tridesetletnega potepanja s kolesi. Prostor za srečanje nam je omogočil Toti DCA (dnevni center aktivnosti). Vodja centra Marjan Holc je pozdravil vse navzoče in najavil pripovedovalce. Na predstavitev je prišlo je okoli štirideset radovednežev, da bi na novo slišali prigode drugih ali obudili svoje spomine iz preteklih let.
Jože Marolt je v uvodu povedal nekaj besed o začetkih teh potepanj v neznano. Po uspešno opravljeni poti po Dolenjskem (1985), smo nadaljevali z večdnevnimi potepi vsako leto. Kako je bila v začetku udeležba skromna, le po dva ali trije smo iskali smeri po brezpotjih. Dokler nas je bilo malo, smo se držali skupaj. Iz nepojasnjenih razlogov so skupine klub opozorilom, da ne vemo točno kam gremo, kje in kako bomo prenočili, z leti postajale vse večje. Dekleta in fantje, mladi in stari, taki s kondicijo ali brez nje. Vsakoletno potepanje začnemo na dogovorjenem mestu in svetujemo naj kolesari vsak po svojih zmožnostih, v ustrezni skupinici ali sam. Zvečer se bomo po predvideni poti že kje dobili (ali pa tudi ne :)). 
Zvonko Flandija je veteran naših potepanj po brezpotjih že od leta 1989, ko smo s kolesi rinili na Porezen. V tistih časih še ni bilo gorskih kolesarjev in oskrbnik koče ni mogel verjeti svojim očem, ko nas je zagledal in videl, kako rinemo otovorjena kolesa po stezici proti koči. Zvonkovo pripovedovanje je bilo prepleteno s šalami in zanimivimi prigodami s prvih potepov po Gorenjskem, Porabju in Pomurju. Iz vsakega povedanega dogodka pa smo si poslušaci utrdili prepričanje, da so ljudje, posebno na podeželju, gostoljubni in prijazni. 
Miro Petrič se nam je prvič priključil na potepu čez Kras 1994. Čudno se mu je zdelo, da potujemo več dni po neki nenatančno začrtani poti in sploh ne vemo, kje bomo spali. Pa se ga je tak način potovanja prijel in je postal eden izmed glavnih načrtovalcev kasnejših potepanj. Danes je podrobneje razložil kako smo potovali čez Kras in drugih poteh, nanizal je dosti zanimivih detajlov o medsebojni pomoči, prijaznih ljudeh in lepotah odmaknjenih krajev, kamor se z avtom sploh ne more priti.
Marko Kabaj je ljubitelj potovanj na različne načine, peš, s smučmi, kolesom ali vlakom. Prvič je bil z nami s kolesom v Reziji 2001. Tokrat pa nam je s slikami prikazal, kako se da potovati tudi drugače. Že naslov Drava 2000 nam da misliti, da gre morda za potovanje s čolni. Prisluhnili smo njegovi pripovedi kako se je nekaj potepinov odločilo, da gredo na pot tudi po vodi. Res ga je bilo zanimivo poslušati, kako smo nekaj dni veslali po Dravi od Dravograda do Ormoža. 
Rihard Kovačič - Riki je povedal, kako smo potovali leta 2002 na otok Krk. Prevozili smo dolgo pot od Zidanega mosta čez Mokronog, Belo Krajino, Delnice in Fužine do mostu, ki pelje na otok. Zaradi neurja in močne burje nas hrvaška policija ni pustila čez, saj bi nas odpihnilo v morje. Prespali smo kar pod mostom in ko se je zvedrilo, smo se obrnili proti Reki in se v Ilirski Bistrici vkrcali na vlak.
Miro Breg je bil kolesarski popotnik že prej. Skoraj ne najdeš kraja v Sloveniji, kjer še on ni bil. Prvič se nam je pridružil na poti v Rezijo 2001. Tukaj se je prvič izkazalo, da tako velike skupine ni moč držati skupaj. Na Nevejskem prevalu je ena skupina "pobegnila" v Italijo in smo se šele naslednji dan sešli z njimi in zvedeli, kako so se znašli. Miro je potem postal nepogrešljiv tvorec naslednjih potepanj. Kot turistični vodnik po Mariboru ve dosti o krajih, skozi katere kolesarimo. Danes nam je v sliki in besedi razložil, kako je potekalo kolesarjenje po Porečanki 2012 od Trsta do Poreča.
Jakob Razpet je s svojim doma dodelanim triciklom s prikolico posebnež, ki se nam je prvič pridružil na poti na Gorenjsko 2011. Takrat smo njegovemu oklepniku rekli "patria", kasneje ga je še predelal, mu dodal streho, sedaj ga sam imenuje "čičko". S seboj vozi vse, kar potrebuje za pot in bivanje v naravi, tudi posteljo in kuhinjo. S tristodvajsetimi prestavami zmore premagati še tako hud klanec. Tokrat nam je pripovedoval, kako je kolesaril s potepini po poteh Pesnice in Ščavnice 2017. V Ljubljano se je vrnil zopet kar s triciklom. Zanimivo je tudi, kako je prispel na zborno mesto v Maribor. Krenil je nekaj dni prej po "bližnjici" iz Ljubljane preko Velenja in Dravograda in ni zamudil niti minute!
****
Za popestritev predavanja sta poskrbela Jasna in Miro, ki sta prinesla nekaj prigrizkov, slaščic in pijače, da so se poslušalci med kratkim odmorom malo pretegnili in poklepetali.
Na koncu so bili mnogi radovedni, kam gremo letos na junijski potep.
Odgovor: Od Dunaja do Rima. Ne ustrašite se! Dunaj je naselje blizu Krškega, Rim pa je onkraj Kolpe blizu Bele Krajine. Podrobnejši predlog (zemljevid) poti bo objavljen v kratkem na spletu https://potepini.blogspot.si
Konec
