Potepini v Ljubljani
V petek, 16. februarja 2018 smo imeli v prostorih OZRK na Tržaški cesti 132 predstavitev tridesetletnega potepanja s kolesi. Prostor za srečanje je priskrbela veteranka Marina iz Ljubljane. Prišlo je petindvajset radovednih potepinov, da bi na novo slišali prigode drugih ali obudili svoje spomine iz preteklih let. Poleg Ljubljančanov so eni prišli tudi od daleč, iz Tržiča, Novega mesta, Brežic, Logatca in Maribora. Da ne bi bilo predavanje preveč suhoparno, so dekleta Marina, Damjana, Alenka, Pika in Jasna od doma prinesle polno mizo jedil in pijač. Zaradi vsesplošnega klepeta, veselja in objemanja ob snidenju, smo pričeli predavanje z manjšo zamudo.
Marina je pozdravila vse navzoče in najprej predala besedo Mariborčanom.
Jože je v uvodu povedal nekaj besed o začetkih teh potepanj v neznano. Po uspešno opravljeni poti po Dolenjskem (1985), smo nadaljevali z večdnevnimi potepi vsako leto. Kako je bila v začetku udeležba skromna, le po dva ali trije smo iskali smeri po brezpotjih. Dokler nas je bilo malo, smo se držali skupaj. Iz nepojasnjenih razlogov so skupine klub opozorilom, da ne vemo točno kam gremo, kje in kako bomo prenočili, z leti postajale vse večje. Dekleta in fantje, mladi in stari, taki s kondicijo ali brez nje. Vsakoletno potepanje začnemo na dogovorjenem mestu in svetujemo naj kolesari vsak po svojih zmožnostih, v ustrezni skupinici ali sam. Zvečer se bomo po predvideni poti že kje dobili (ali pa tudi ne :)).
Marina iz Ljubljane se je prvič pridružila potepinom na evropski pešpoti E7/2 1990 od Vrhnike čez Bloško planoto do Novega mesta. Zanimivo je bilo slišati, kako je prišla v stik s Štajerci. V Strunjanu je bil sestanek društev nekadilcev Slovenije in med vožnjo je pogovor nanesel tudi na potovanje s kolesom. Ko je slišala, da vsako leto opravimo večdnevni potep s kolesi po brezpotjih, je bila tako navdušena, da je postala gonilna sila pri nadaljnih potepih. Na današnjem predavanju je podrobneje opisala vožnjo s kolesi do središča Slovenije GEOSS in v Vovše 2008.
Miro Petrič se nam je prvič priključil na potepu čez Kras 1994. Čudno se mu je zdelo, da potujemo več dni po neki nenatančno začrtani poti in sploh ne vemo, kje bomo spali. Pa se ga je tak način potovanja prijel in je postal eden izmed glavnih načrtovalcev kasnejših potepanj. Danes je podrobneje razložil kako smo potovali čez Kras in drugih poteh, nanizal je dosti zanimivih detajlov o medebojni pomoči, prijaznih ljudeh in lepotah odmaknjenih krajev, kamor se z avtom sploh ne more priti.
Jaka je bil s trinajstimi leti takrat najmlajši udeleženec. Danes nam je kot odrasel mož povedal, kako je on doživljal to iskanje novih poti pred dobrima dvema desetletjema.
Jasna se je s potepini prvič podala na pot proti morju, na Krk 2002. Opisala je svoje videnje. Sprva ji ni šlo v glavo, da potujemo tako neorganizirano, potem pa ji je to postalo všeč in se je v okviru možnosti udeleževala mnogih kasnejših potovanj.
Marko je ljubitelj potovanj na različne načine, peš, s smučmi, kolesom ali vlakom. Prvič je bil z nami s kolesom v Reziji 2001. Tokrat pa nam je s slikami prikazal, kako se da potovati tudi drugače. Že naslov Drava 2000 nam da misliti, da gre morda za potovanje s čolni. Prisluhnili smo njegovi pripovedi kako se je nekaj potepinov odločilo, da gredo na pot tudi po vodi. Res ga je bilo zanimivo poslušati, kako smo nekaj dni veslali po Dravi od Dravograda do Ormoža.
Miro Breg je bil kolesarski popotnik že prej. Skoraj ne najdeš kraja v Sloveniji, kjer še on ni bil. Prvič se nam je pridružil na poti v Rezijo 2001. Tukaj se je prvič izkazalo, da tako velike skupine ni moč držati skupaj. Na Nevejskem prevalu je ena skupina "pobegnila" v Italijo in smo se šele naslednji dan sešli z njimi in zvedeli, kako so se znašli. Miro je potem postal nepogrešljiv tvorec naslednjih potepanj. Kot turistični vodnik po Mariboru ve dosti o krajih, skozi katere kolesarimo. Danes nam je v sliki in besedi razložil, kako je potekalo kolesarjenje po Parencani 2012 od Trsta do Poreča.
Matjaž je bil prvič z nami na poti skozi Belo Krajino 2013. Menda ga je to napeljalo na idejo, da je šel leto kasneje s prijateljem kolesarit na Baltik, na potep na Finsko 2014. Danes nam je z lepimi fotografijami opisal, kako sta kolesarila skozi del Estonije, Rusije in Finske do Helsinkov.
Jakob je s svojim doma dodelanim triciklom s prikolico posebnež, ki se nam je prvič pridružil na poti na Gorenjsko 2011. Takrat smo njegovemu oklepniku rekli "patria", kasneje ga je še predelal, mu dodal streho, sedaj ga sam imenuje "čičko". S seboj vozi vse, kar potrebuje za pot in bivanje v naravi, tudi posteljo in kuhinjo. S tristodvajsetimi prestavami zmore premagati še tako hud klanec. Tokrat nam je pripovedoval, kako je kolesaril s potepini po poteh Pesnice in Ščavnice 2017. Zanimivo je, kako je prispel na zborno mesto v Maribor. Krenil je nekaj dni prej po "bližnjici" iz Ljubljane preko Velenja in Dravograda in ni zamudil niti minute!Nekaj slik s predavanja (klikni sliko za povečavo):
KONEC
