S kolesi od Jesenic skozi Posočje do Kopra
od 24. do 27. junija 1999
(od četrtka do nedelje)
Vodja potovanja: Jože Marolt
Potek poti: Jesenice – Vršič – Trenta - Lepena – Bovec – Drežnica – Kobarid – Tolmin – Čepovan – Predmeja – Vipavski Križ – Štanjel – Dutovlje – Kozina - Koper
Kraji z rdečo pisavo povedo, kje smo našli prenočišče.
Udeleženci: Jože, Dejan, Miro, Marina, Špela, Stane, Matej, Damir, Jure, Brane, Bogomir (Jura), Zvonko, Tomaž
Miro se spominja:
Na Jesenicah se nas je zbralo 13 (iz Maribora pet Jože, Jura, Dejan, Miro in Zvonko – pripotovali z vlakom; iz Šentjurja je z vlakom pripotoval Jure iz Laškega, v Celju sta se pridružila Damir in Matej iz Kozjega, Marina je vstopila v Ljubljani; s kolesom je na Jesenice iz Ljubljane prikolesaril Brane in iz Tržiča prav tako s kolesom Špela; traser proge Stane je čakal na Jesenicah – na kakšen način in kdaj je prispel iz Kozjega pa ne vemo).
Na poti iz Mosta na Soči proti Čepovanu je bilo zanimivo. Večerilo se je že in kmalu bi bilo dobro, da najdemo prenočišče. Pot je bila strma. Levo in desno strmina, da ni bilo prostora za postavitev »tabora«. Večerilo se je že pa ni in ni bilo nobenega naselja, ali pa primernega kraja za prenočevanje. Že v temi sta naši predstavnici za stike z javnostmi (Marina in Špela) potrkali na vrata prve osvetljene kmetije. Poleg prenočišča smo dobili še večerjo – ali pa je bilo to za zajtrk (mrvo – koruzna polenta, skuhana z manj vode tako, da jo je treba jesti s kislim mlekom, mlekom ali kavo). Polenta je moja priljubljena jed tako, da sem pospravil vse do zadnje mrvice. Prvič sem tukaj slišal, da krave delajo v nočni izmeni (zaradi vročine in mrčesa imajo možnost biti čez dan v hlevu, ponoči pa gredo same na pašnik. V hlev pridejo zjutraj, da jih pomolzejo in potem počivajo v hlevu). V nadaljevanju smo šli do Lokev in se potem spustili v Vipavsko dolino – eden lepih, dolgih spustov, ki smo jih v teh letih doživeli kar nekaj. V nadaljevanju smo si ogledali Vipavski Križ (v tistih časih so imeli težave s poimenovanjem).
Zanimivo je bilo tudi spanje v Dutovljah na kmetiji, ki jo je tudi »zrihtala« Špela. Pa mislim, da se je v Dutovljah zgodila ena redkih nezgod. Omenjeni Špeli je zdrsnilo v enem ovinku. Malo močneje se je popraskala. Oskrbel jo je živinozdravnik in potem je bila njena noga ali vsa rdeča ali zelena, ne spomnim se prav.
Na sliki v Drežnici je Dejan (v modri športni opravi), s katerim sva kdaj pa kdaj zapustila skupino in skočila pogledat še kakšno zanimivost. Na tej poti, vem da sva skočila do Vrsnega – rojstni kraj Simona Gregorčiča.
 |
| Drežnica |
